KAKO NAS IMAJO ZA NORČKE?

Domov / KAKO NAS IMAJO ZA NORČKE?

O GNOJENJU Z BIOPLINSKO GNOJEVKO

NA Vodovarstvenih območjih

Iz Ministrstva za okolje in prostor (MOP) smo na našo zahtevo dne 23.6.2017 prejeli naslednje sporočilo, kot informacijo javnega značaja:

»Na elektronsko vprašanje Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto z dne 30.11.2016 smo s strani Ministrstva za okolje in prostor dne 9.12.2016 posredovali naslednji elektronski odgovor:
Vprašanje Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto (elektronska pošta z dne 30.11.2016):
Pravkar smo imeli predstavitev uredbe o VVO za vodna telesa vodonosnikov za območje občin Črnomelj, Metlika in Semič. V okviru diskusije je bilo podano konkretno vprašanje ali se na VVO območjih za gnojenje lahko uporablja digestat 1. kakovostnega razreda, ki je proizvod.  
Odgovor MOP (elektronska pošta z dne 9.12.2016):
Z vidika Uredbe o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata je v Uredbi o vodovarstvenem območju za vodna telesa vodonosnikov za območje občin Črnomelj, Metlika in Semič, na kmetijskih in nekmetijskih zemljiščih na notranjih območjih prepovedano shranjevati in uporabljati kompost in pregnito blato* 1. in 2. kakovostnega razreda, določena v skladu s predpisom, ki ureja predelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata. Uporaba organskega gnojila digestat, ki je proizvod, ni eksplicitno prepovedana«. (podčrtal: NŠ)

Naše pojasnilo k sporočilu MOP:

Gre za napačno tolmačenje 6. točke 20. člena Uredbe o vodovarstvenih območjih za Belo krajino (Uredba o vodovarstvenem območju za vodna telesa vodonosnikov za območje občin Črnomelj, Metlika in Semič, Ur.l., 53/2016), ki določa:

  • »Na notranjih območjih je na kmetijskih zemljiščih prepovedano:
  1. gnojiti brez gnojilnega načrta;
  2. shranjevati organska gnojila, razen odlaganja uležanega hlevskega gnoja v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, pri čemer se uležani hlevski gnoj ne sme odložiti na razdalji, ki je krajša od 100 m od območja zajetja;
  3. shranjevati blato iz čistilnih naprav, določeno v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu;
  4. uporabljati blato iz čistilnih naprav, določeno v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu;
  5. shranjevati kompost in pregnito blato 1. in 2. kakovostnega razreda, določena v skladu s predpisom, ki ureja predelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata;
  6. uporabljati kompost in pregnito blato 1. in 2. kakovostnega razreda, določena v skladu s predpisom, ki ureja predelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata; (podčrtal: NŠ)
  7. gnojiti z vsebino greznic, blatom komunalnih ali skupnih čistilnih naprav ali drugih čistilnih naprav;
  8. vnašati zemeljski izkop, umetno pripravljeno zemljino ali polnilo, določeno v skladu s predpisom, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov.«

Predpis, ki ureja predelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata je Uredba o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali

digestata (Uradni list RS, št. 99/2013, 56/2015), ki pregnito blato ali digestat enoznačno definira v 10. točki 3. člena kot eno in isto stvar takole:

»3. člen….

  1. digestat ali pregnito blato je poltekoč ali tekoč material, ki

nastane pri anaerobni razgradnji (v nadaljnjem besedilu:

digestat);« (podčrtal: NŠ)

 

TOREJ JE UPORABA DIGESTATA NA VSEH ŠTIRIH VODOVARSTVENIH NOTRANJIH PASOVIH PREPOVEDANA! To zna prebrati vsak pismen človek, le da je treba vzeti v roke obe uredbi.

Da niso morda veliki kmetje »strici iz ozadja« takšnemu osebnemu mnenju. Imeli bi neposredno korist, saj je digestat zastonj!? Kakorkoli, kmetom, posebno velikim, ki jim je profit glavni motiv kmetovanja, bo treba zelo kmalu odkrito povedati, da je kmetovanje največja grožnja zdravemu okolju in naravi! Kar v znanstvenih krogih niti ni več sporno, le da tega v EU niti v Sloveniji nihče ne upa naravnost povedati!

Od Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto zahtevamo pojasnilo, kako so takšno neuradno »tolmačenje«, za nas sicer jasnega predpisa, upoštevali pri tehnoloških navodilih in izobraževanju kmetov. Gre za informacijo javnega značaja, ki so nam jo dolžni dati po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja.

Društvo Proteus

Niko ŠUŠTARIČ

Predsednik

 

VEČ O GNOJENJU z Bioplinsko gnojevko na vodovarstvenih območjih