Mar Beli krajini grozi še ena ekološka bomba?

Domov / Mar Beli krajini grozi še ena ekološka bomba?

Bioplinarna v Črnomlju (Foto: M.B.-J., arhiv DL)

Vinji Vrh – V društvu Proteus, okoljskem gibanju Bela krajina, so doslej sodelovali že pri reševanju marsikaterega okoljskega problema. Če so jim nekateri za to hvaležni, pa si pri drugih s svojim delom ne pridobivajo ravno simpatij. Zavedajo pa se, da jim bodo gotovo hvaležni prihodnji rodovi. Predvsem pa so si z dr. Dušanom Plutom na čelu edini, da so Belokranjci očitno potrebovali črno človeško ribico, da so začeli razmišljati o zdravju ter o tem, da narava le ni tako zdrava in da bo treba rešiti še marsikateri problem.

Kot je na nedavnem občnem zboru društva Proteus na Vinjem Vrhu dejal dr. Plut, je že skrajni čas, da začnejo v Beli krajini razmišljati ne le o naravi, ampak o celotnem življenjskem okolju ter bolj radikalno tudi o bioplinski elektrarni na obrobju Črnomlja, ki sicer že več let buri duhove. »Veselili smo se novega lastnika bioplinarne, ki pa je le bolj prefrigan, dela bolj pritlehno in je bolje strokovno podkovan kot prejšnji. A treba bo ukrepati, sicer je pod vprašaj postavljena belokranjska pitna voda,« je bil odločen dr. Plut.

Ob tem na občnem zboru seveda niso mogli mimo problema smradu, ki naj bi prihajal ali s prašičje farme ali iz bioplinarne. Lani so o tem kar trikrat govorili na sejah črnomaljskega občinskega sveta. A kljub željam in prizadevanjem občine, da bi zmanjšali smrad, je bil rezultat skromen. Ugotovljeno je bilo, da lastnik prašičje farme ne uporablja dodatkov za zorenje gnojevke, kar bi znatno zmanjšalo smrad, predlog, da bi občina naročila meritve smradu, pa ni dobil podpore. »Ali bo smrdelo ali ne, je odvisno od dobre volje tistih, ki naj bi bili poglavitni krivci zanj. Družbena odgovornost pa se konča, ko sta na tehtnici profit in skrb za okolje. Še vedno ni dokazano, od kod prihaja smrad. Obravnava te tematike na občinskem svetu pa je gotovo prispevala k večji pozornosti kmetijske inšpekcije. Poleg tega pa se z gnojevko ne gnoji več s pršenjem v zrak, ampak z dovajanjem v zemljo po ceveh, kar zmanjšuje smrad,« je povedal predsednik Proteusa Niko Šuštarič.

Zaskrbljujoč pa je še en podatek v zvezi z gnojenjem z digestatom iz bioplinarne. Ob koncu lanskega leta so v Proteusu sicer neuradno, a iz zanesljivih virov izvedeli, da je analiza zemlje, ki je bila 10 let gnojena z digestatom, pokazala močno preseganje vsebnosti kalija in fosforja. »Kalija je preveč kar za 17,5-krat. Podatek je alarmanten in potrjuje, kako prav smo imeli, ko smo že od vsega začetka opozarjali na uporabo digestata za gnojenje, še zlasti pa potem, ko so dvignili mejne vrednosti. Utemeljeno lahko verjamemo, da se enako dogaja z drugimi nevarnimi snovmi, s kadmijem, bakrom, cinkom in drugimi, ki jih dokazano vsebuje digestat. Ker gre za snovi, ki jih rastline ne porabijo, se kopičijo v zemlji ali se izpirajo v podtalnico. Ni nam znano, ali je analiza zajela tudi te druge elemente, a bomo pridobili podatke. Očitno pa je, da gre za veliko onesnaženost zemlje. Odgovorne službe pa so sedaj v škripcih, saj iščejo načine, da bi rešile neljubo situacijo s tem, da bi prikazale samo topni kalij, ki ga potrebujejo za gnojilne načrte,« je opozoril Šuštarič.

Pri tem je očitno, kako prav je imel dr. Dušan Plut, ki je že večkrat opozoril, da si v Beli krajini poleg polikloriranih bifenilov (PCB) ne smejo privoščiti še ene ekološke bombe v obliki bioplinske gnojevke. Zato so, če ne bo šlo drugače, člani Proteusa predlagali, da se glede bioplinske elektrarne in digestata, ki prihaja iz bioplinarne, zatečejo, če bo potrebno, tudi k radikalnim ukrepom, kot je na primer zapora ceste.

Članek je bil objavljen v 20. številki Dolenjskega lista z dne, 18. maj 2018.

  1. Bezek-Jakše