Poročilo o delu društva proteus v letu 2017

Domov / Poročilo o delu društva proteus v letu 2017

aktivno, vendar brez željenega odziva pristojnih organov države!”

V Črnomlju, dne 13. 4. 2018

 

 

POROČILO O DELU DRUŠTVA V LETU 2017

  1. Programski del

Podlaga za delo in aktivnosti društva v letu 2017 oz. od lanskega občnega zbora (OZ) do OZ v letu 2018 je bil program dela, sprejet na rednem letnem OZ dne, 13.5.2017,  na Vinjem vrhu.  Poročilo sledi posameznim točkam programa.

 

  1. Sodelovanje kot partner v projektu: »Predstavitev in varstvo človeške ribice na primeru črne človeške ribice v Beli krajini«

O projektu sem poročal v poročilu za leto 2016. Med tem je bil ugodno ocenjen v Novem mestu (LAS Dolenjske in Bele krajine) in še vedno čakamo na dokončno odobritev v Ljubljani (pristojna Ministrstva). Potrebnih je bilo še nekaj dopolnitev, ki smo jih dali. Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je projekt odobrila z odločbo z dne 29.3.2018. Skupna višina odobrenih sredstev znaša 83.49108 EUR. Prispevek Društva Proteus (prispevek v delu, nabava opreme za laboratorij) je odobren v višini 9.000,00 EUR. Po novi časovnici bo projekt trajal od maja 2018 do oktobra 2019. Naloge Društva Proteus so predvidene predvsem v letu 2019, za kar se bo potrebno primerno organizirati in že sedaj vabim člane k sodelovanju.

  1. Zbiranje namenskih donatorskih sredstev za nakup multimetra za merjenje fizikalnih lastnosti vode (kislost, prevodnost, kisik..) in nakup prenosnega spektrometra s kivetnimi testi za  merjenje kemijskih lastnosti vode (nitrati, nitriti, fosfati, težke kovine). 

Prošnje za sodelovanje pri nakupu smo poslali vsem trem belokranjskim občinam, JP Komunala Črnomelj d.o.o., JP Komunala Metlika d.o.o., podjetju EKOKULT d.o.o., Kvasica in Zavarovalnici SAVA d. d.,  Maribor. Pripravljenost za sofinanciranje nakupa je izražena pri vseh treh občinah, vendar preko ustreznih javnih razpisov in pri obeh komunalnih podjetjih. Odgovora na prošnje nismo dobili od Zavarovalnice SAVA d. d., kljub večkratnim urgencam. Nakup je še vedno oz. vse bolj potreben, tudi zaradi nepripravljenosti države, da se habitat črne človeške ribice ustrezno zavaruje pred nadaljnjim onesnaževanjem podtalnice. Naloga ostaja kot prioriteta za leto 2018.

  1. Vodenje kampanje po pobudi za sprejem nujnih zaščitnih ukrepov na vplivnem območju habitata človeške ribice v Beli krajini.

V sklopu te kampanje so bile izvedene naslednje aktivnosti:

3.1. Društvo je sodelovalo kot partner pri postavitvi in odkritju skulpture črne človeške ribice na Jelševniku, avtorja akademskega kiparja Boštjana Kavčiča. Dogodek je bil dobro medijsko podprt in dobro obiskan.

Po odkritju skulpture smo na kmečkem turizmu Zupančič na Jelševniku organizirali tiskovno konferenco, na kateri so sodelovali prof. dr. Boris Bulog, prof. dr. Rok Kostanjšek, doc. dr. Lilijana Bizjak Mali, vsi iz Biotehniške fakultete UL, Andrej Hudoklin, ZRSVN OE Novo mesto ter s strani društva prof. dr. Dušan Plut, Mira Ivanovič in sam. Ponovno so argumentirano izpostavljene nevarnosti za črno človeško ribico zaradi slabšanja kvalitete podtalnice, v kateri živi in nujnost sprejetja ukrepov za izboljšanje stanja habitata, ki je del Nature 2000 in je, tudi po ugotovitvah Vlade RS, v slabem stanju. Slišali smo dve pomembni novi znanstveni ugotovitvi. Prva, da je vsebnost nitratov v vodi za človeško ribico nevarna že pod 10 mg NO3/l vode (po znanih podatkih se gibljejo te vrednosti že vsaj desetletje do in preko 20 mg/l vode in naraščajo, posebno po letu 2006, kar se povezuje s pričetkom obratovanja bioplinarne na Lokvah pri Črnomlju in uporabe bioplinske gnojevke v kmetijstvu). Druga ugotovitev je, da je koža črne človeške ribice na izviru Jelševnika bistveno bolj kot na drugih primerjanih lokacijah v Sloveniji obremenjena s fekalnimi bakterijami (preliminarna raziskava, Kostanjšek, BF UL). Za sklepanje o njihovem izvoru je premalo podatkov. Sicer sta možnosti samo dve. Ali neurejene greznice v zaledju habitata ali prekomerno gnojenje z gnojnicami ali oboje. Bioplinska je sicer po končani fermentaciji pasterizirana, vendar je v odprtem zunanjem zalogovniku, kjer stoji po več mesecev pred uporabo, izpostavljena naknadni okužbi.

3.2. TV Vaš kanal je v novembru 2017 v studiu posnela enourno oddajo »Je črna človeška ribica ogrožena«, ki je dostopna v arhivu oddaj na povezavi http://www.vaskanal.com/arhiv-oddaj/video/7467/Je-%C4%8Drna-%C4%8Dlove%C5%A1ka-ribica-ogro%C5%BEena%3F.html 

V oddaji smo sodelovali prof. MJ Toman in prof. B. Bulog, Biotehniška fakulteta UL, B. Kink, ZRSVN, OE Novo mesto, dr. P. Skoberne, MOP, za Društvo Proteus pa prof. D. Plut in N. Šuštarič. V oddaji so bili znanstveno utemeljeno pojasnjeni razlogi za nujno zavarovanje habitata črne človeške ribice v Beli krajini, kar pa predstavnik MOP ni podprl, kar nas lahko skrbi. Oddaja je bila odmevna in menim, da je bila pomemben prispevek k razumevanju problema s strani domačinov in širše javnosti.

3.3. Dne 13. 2. 2018 smo v Črnomlju uspešno izvedli dobro obiskano predavanje o vodi. Predavali so prof. dr. Mihael Jožef Toman,  prof. dr. Rok Kostanjšek, doc. dr. Lilijana Bizjak Mali, vsi Biotehniška fakulteta UL in prof. dr. Dušan Plut, podpredsednik Društva Proteus. Zanimivo in aktualno predavanje se je razvilo v javno tribuno. Dogovorjeno je bilo, da se poudarki iz predavanja in javne razprave ter zaključki, predlogi in zahteve zapišejo in pošljejo Ministrstvu za okolje in prostor (MOP), Ministrstvu za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano (MKGP) in Zavodu RS za varstvo narave (ZRSVN). Zapis je bil poslan tudi medijem in vsem trem belokranjskim občinam s predlogom, da pobudo za zavarovanje habitata črne človeške ribice podprejo tudi sveti treh belokranjskih občin. Predlagamo tudi, da se v Beli krajini med občinami poenoti stališče do nadaljnjega obratovanja ali sploh obstoja bioplinarne na Lokvah pri Črnomlju.

Zapis je priloga tega poročila.

3.4. Kritične ugotovitve in zahteve so odmevale v Ljubljani. Tako smo že 1. 3. 2018 imeli delovni sestanek na Zavodu RS za varstvo narave, katerega se je poleg članov društva dr. Dušana Pluta, Mire Ivanovič in mene udeležil tudi prof. dr. MJ Toman iz Biotehniške fakultete UL. Naravovarstvena služba se zaveda resnosti problema, vendar mora očitno deliti mnenje MOP in MKGP, ki zavarovanju habitata ni naklonjeno z nenačelno utemeljitvijo, da so se zavarovana območja izkazala za neučinkovita. Na vprašanje, ali niso morda neučinkovita zaradi pomanjkljivega nadzora, nismo dobili odgovora. Soglašali pa smo z ugotovitvijo, da se niti že sprejete zaveze iz Vladnega Programa upravljanja območij Natura 2000 (2015-2020) ne uresničujejo predvsem v sektorju kmetijstva, za kar je neposredno odgovoren minister za kmetijstvo. Ob takšnih ugotovitvah smo predsedniku Vlade dr. Miroslavu Cerarju poslali vljudno pismo z zahtevo po konstruktivnem sodelovanju MKGP pri izvedbi že sprejetih zavez, nato pa pri takojšnji pripravi predloga ukrepov za začasno zavarovanje habitata črne človeške ribice v Beli krajini. Žal je predsednik Vlade naslednji dan po prejemu pisma odstopil s funkcije in je bilo pismo verjetno strel v prazno, saj do volitev in formiranja nove Vlade ni pričakovati resne dejavnosti za realizacijo naših zahtev.

Pismo predsedniku Vlade je priloga tega poročila.

3.5. Dne 4.4.2018 je problematiko ogroženosti in zavarovanja habitata črne človeške ribice v Beli krajini obravnaval tudi Svet za varovanje okolja pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, katerega član je tudi naš član in podpredsednik društva Proteus prof. dr. Dušan Plut. Svet je v celoti podprl naša prizadevanja in pobudo za zavarovanje. Poziv k zavarovanju je bil poslan na naslove odgovornih funkcionarjev Ministrstva za okolje, Ministru za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano, Agenciji RS za okolje, Zavodu RS za varstvo narave in trem belokranjskim občinam.

Poziv je priloga tega poročila.

  1. Sodelovanje s CI v kampanji za delno pokablitev daljnovoda Kočevje-Črnomelj.

Po naši oceni so aktivnosti na projektu izgradnje daljnovoda Kočevje – Črnomelj ustavljena zaradi sodnega spora, ki ga je sprožilo sedem članov CI za delno pokablitev daljnovoda. Tožba pred Upravnim sodiščem in pritožba pred Vrhovnim sodiščem sta bili neuspešni. Vložena je ustavna pritožba pred Ustavnim sodiščem, ki je pogoj za morebitno tožbo pred Evropskim sodiščem za človekove pravice. Člani CI so odločeni izkoristiti vse pravne možnosti za uveljavitev svojih okoljskih in naravovarstvenih zahtev. V društvu smo članom CI nudili pomoč pri pravnem svetovanju in zastopanju in njihovo odločenost podpiramo. 

  1. Spremljanje obratovanja bioplinske elektrarne na Lokvah pri Črnomlju – trajna naloga.
  2. Vodenje kampanje zoper smrad iz prašičje farme na Lokvah pri Črnomlju.

Obratovanje bioplinarne na Lokvah pri Črnomlju in gnojenje z digestatom spremljamo. V letu 2017 več mesecev ni obratovala zaradi remonta. Ugotavljamo tudi, da vsaj dva večja kmeta, ki sta vsako leto porabila velike količine digestata za gnojenje, le-tega v letu 2017 skoraj nista uporabljala. Po neuradnih virih ugotavljamo, da se digestat dostavlja kmetom v njihove gnojnične jame in meša z domačo gnojevko, s čimer se najverjetneje prekinja sledljivost uporabe digestata za gnojenje. Domnevamo, da je neuporaba digestata pri dveh kmetih v letu 2017 posledica ugotovitve (konec leta 2016), da je v zemlji, več let gnojeni z digestatom, bistveno preveč kalija in fosforja, kar je lahko zgolj posledica in dokaz gnojenja brez gnojilnih načrtov, čeprav so ti obvezni. In dokaz neučinkovitosti kmetijske inšpekcije! Analizo zemlje smo v skladu z zakonom zahtevali kot informacijo javnega značaja, vendar nam je Kmetijsko gozdarski zavod (KGZ) Novo mesto zahtevo zavrnil. Pritožili smo se Informacijskemu pooblaščencu (IP), vendar o pritožbi še ni odločeno, ker zavod pritožbe sploh ni poslal naprej, niti ni sam ponovno odločil o naši zahtevi, kot mu daje možnost zakon. Gre za grobo samovoljo in kršitev postopka ter kratenje pravic civilne družbe, zato smo primer dne 29.3.2018 prijavili Upravni inšpekciji. Ravnanje zavoda je dobra ilustracija odnosa kmetijskega sektorja do okoljskih vprašanj, kar se mora spremeniti! Ilustracija tega odnosa je tudi najnovejši predlog spremembe Uredbe o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata v zvezi z vzorčenjem zemlje za analizo pred izdelavo gnojilnih načrtov. MOP predlaga, da vzorce zemlje lahko vzame kmet sam ali kdorkoli, ne pa pooblaščena organizacija, ki dela analizo. Kaj bi to pomenilo za verodostojnost rezultatov si lahko samo mislimo! Zato tej spremembi odločno nasprotujemo! Zemlja je res v lasti kmeta vendar je hkrati tudi del narodnega bogastva, zato jo je treba zavarovati pred neodgovorno uporabo, vodeno zgolj z okoljsko zgrešeno kmetijsko politiko po čim višjih hektarskih donosih.

Smrad iz smeri bioplinarne in prašičje farme se pojavlja občasno in ne več tako intenzivno kot do leta 2016. Očitno je trikratna obravnava tega problema na Občinskem svetu občine Črnomelj vsaj nekoliko zalegla. Kolateralna škoda pa je dejstvo, da lastnik prašičje farme toži županjo občine Črnomelj in eno od strokovnih delavk v občinski upravi, ker sta si prizadevali smradu narediti konec in v tem očitno, tudi ob sodelovanju našega društva, tudi uspeli. To dejstvo le kaže na aroganco in brezkompromisnost nekaterih kmetov in kmetijskega lobija, ko gre za obrambo kapitalskih interesov in privilegijev, ki jim jih zagotavlja kmetijska politika. Menimo, da takšna praksa škoduje ugledu večine velikih kmetov, ki se pri kmetovanju dobro zavedajo tudi varstva okolja in narave. In takšen vzvišen odnos otežuje dialog in iskanje sprejemljivih in nujnih naravovarstvenih rešitev v konkretnih primerih. Žal pomankanje pripravljenosti na dialog in odgovorno ukrepanje s strani kmetijskega sektorja potrjuje tudi dejstvo, da MKGP skoraj po treh letih ni izpolnilo že prevzetih obveznosti za izboljšanje stanja habitata črne človeške ribice v Beli krajini, kot mu to nalaga Program upravljanja z Naturo 2000 (2015). 

  1. Vodenje kampanje za izgradnjo kanalizacije v dveh naseljih mesta Črnomelj. 

Posebne aktivnosti v tej zvezi niso vodene. Žal izgradnje kanalizacije v dveh naseljih mesta Črnomelj (»Gadina«-del in Ul. Marjana Kozine-del) nista omenjena niti med projekti v pripravi. Upamo lahko, da bodo jesenske lokalne volitve prispevale morda tudi k hitrejši dogradnji kanalizacije v teh dveh naseljih.

  1. Umeščanje tretje faze Tretje razvojne osi v prostor.

Posebne aktivnosti v tej zvezi nismo vodili. V letu 2017 je bil sprejet državni prostorski načrt za del avtoceste od Novega mesta do Črnomlja, s predorom pod Gorjanci in odcepom do državne meje na reki Kolpi v Metliki. Naloga v zvezi z umeščanjem trase od Črnomlja do Vinice ostaja aktualna. 

  1. Seznanitev z novostmi na področju ukrepov EU za razvoj podeželja v povezavi z izgradnjo malih čistilnih naprav, pridelane zdrave hrane in razvoja ekološkega kmetovanja.

Uspešno smo se uprli poizkusu napačne razlage Uredbe o vodovarstvenih območjih za občine Črnomelj, Metlika in Semič glede vprašanja, ali je na vodovarstvenih območjih dovoljena uporaba bioplinske gnojevke. Uporabo je poskušal doseči kmetijski lobi preko Kmetijske svetovalne službe KGZ Novo mesto s pomočjo neuradne in nestrokovne razlage Uredbe s strani nekompetentnega strokovnega delavca na MOP-u. Zoper poizkus smo pisno protestirali in podali pravilno pravno razlago, ki je bila nato potrjena tudi s strani pravne službe Kmetijsko gozdarske zbornice. Uporaba bioplinske gnojevke na vodovarstvenih območjih je izrecno prepovedana!

Sodeloval sem tudi na dveh predavanjih kmetijske svetovalne službe za kmete in sicer o ekološkem kmetovanju v začetku novembra 2017 in o omejitvah kmetovanja na vodovarstvenih območjih konec februarja 2018. Tudi v ekološkem kmetovanju je po zagotovilih kmetijske svetovalne službe uporaba bioplinske gnojevke prepovedana.

 

  1. Trajnostni in sonaravni razvoj v smeri zagotavljanja energetske in prehranske samooskrbe Bele krajine in odpiranje zelenih delovnih mest

 

Aktivnosti v tej zvezi v letu 2017 nismo vodili. Naloga ostaja aktualna, tudi v zvezi z izgradnjo malih HE na Kolpi in obnovo jezov v tej zvezi, ki jo država prevaljuje na investitorje malih HE, kar lahko onemogoči projekte. V pripravah aktivno sodeluje Krajinski park Kolpa. Glede Kolpe kot mejne reke bi bil nujen meddržavni dogovor o posegih na reki.

 

  1. Vključevanje v aktivnosti belokranjskih občin na področju varstva okolja in ohranjanja narave, predvsem v zvezi z ogrožanjem podtalnice zaradi neurejenega odvajanja odpadnih voda iz gospodinjstev

 

V ta sklop aktivnosti lahko uvrstimo sodelovanje društva z občino Črnomelj pri pripravi projekta »Predstavitev in varstvo človeške ribice na primeru črne človeške ribice v Beli krajini«, ki je pred potrditvijo.

Sem lahko uvrstimo tudi uspešno predavanje o vodi v začetku meseca februarja 2018 v Črnomlju, ki smo ga pripravili s finančno pomočjo Občine Črnomelj, JP komunala Črnomelj d.o.o. in JP Komunala Metlika d.o.o..

Pripravili smo tudi kratek strip, kot prilogo marčevske številke časopisa Belokranjec z naslovom »Zakaj NE kuriti na prostem«, ki jo bodo, upamo, finančno podprle tudi vse tri belokranjske občine in Zveza lovskih družin Bele krajine.

 

  1. Ogled čistilne naprave v Črnomlju

 

Naloga še vedno ni realizirana in upam, da nam bo to uspelo letos ob primerni priložnosti.

 

  1. Ozaveščanje belokranjskih otrok na temo človeške ribice – ex tempore v obliki nagradnega natečaja, tako da bi bili v vseh razredih OŠ otroci seznanjeni s človeško ribico in problemi sobivanja z njo

 

Pripravljeno je besedilo za javni razpis za likovni natečaj na temo »Živela črna človeška ribica«. Pripravljamo finančno ovrednotenje natečaja, ki bo lahko postal del programa dela društva za leto 2018. Brez donatorjev in sponzorjem in seveda brez aktivnega sodelovanja članov društva, predvsem  nosilcev projekta, ne bo šlo.

 

 

  1. Društvo Proteus naj postane povezovalni člen z drugimi sorodnimi  društvi , n. pr.  pri organizaciji informativnih dni.

 

Na prvem mestu moram omeniti dobro sodelovanje z Društvom za jamsko biologijo, Jamskim laboratorijem iz Kranja, ki vodi projekt SOS Proteus in tudi sicer že več kot desetletje aktivno spremlja vsa dogajanja s črno človeško ribico v Beli krajini.

 

Vzpostavili smo sodelovanje s KUD Artoteka Bela krajina. Na občnem zboru društva konec marca sem članom predstavil delo našega društva ter razloge in naša prizadevanja za zavarovanje habitata črne človeške ribice. Možnost za sodelovanje vidim tudi v sodelovanju članov tega društva v likovnem natečaju na temo »Živela črna človeška ribica«.

Vzpostavili smo sodelovanje z Društvom vinogradnikov Črnomelj in skupaj organizirali izlet v Selekcijsko trsničarsko središče v Vrhpolju pri Vipavi, kjer poskusno gojijo in pripravljajo za uvrstitev na sortno listo več tolerantnih sort vinske trte, ki so odpornejše na oidij in peronosporo. Izleta se je udeležilo preko 40 vinogradnic in vinogradnikov kar kaže, da pridelava grozdja brez pesticidov zanima tudi vinogradnike.

V začetku marca 2018 sem se udeležil tudi predavanja s pokušino vin Radovana Šumana o biodinamičnem vinogradništvu, v Semiču,  v organizaciji Društva za biološko-dinamično gospodarjenje Lan Bela krajina. Vsekakor koristna splošna predstavitev metode pridelave grozdja, ki pa zahteva več strokovnega znanja in več dela v praksi.

 

 

 

 

  1. Druge nenačrtovane aktivnosti

 

V lanskem letu smo opravili nekaj meritev sevanja baznih postaj mobilne telefonije v Metliki. Preseganja mejnih vrednosti nismo izmerili.

Za potrebe meritev smo kupili laserski daljinomer, ki bo omogočal natančnejše meritve glede na oddaljenost vira in glede na kot sevanja.

V letu 2017 je pričel poskusno delovati GSM-R sistem zvez Slovenskih železnic in bo potrebno opraviti meritve sevanja teh baznih postaj v bližini naselij. Meritve bodo zanimive tudi za člane nekdanjih CI proti postavitvi baznih postaj v naseljih drugod po Sloveniji.

V začetku leta 2018 smo v društvu pripravili ilustriran letak z naslovom »Zakaj NE kuriti na prostem«, ki je bil objavljen v marčevski številki Belokranjca. Sodelovali so dr. Marijeta Kobetič, Duška Vlašič, dr. Božidar Flajšman in zunanji sodelavec Matija Cipurič, ki je besedila doživeto ilustriral.

 

  1. Finančni in organizacijski del

 

Finančno poročilo je izdelano posebej. Poslovanje je pregledal nadzorni odbor in bo podal svoje poročilo na OZ. Dodam naj samo še, da smo poslovali varčno. Na računu je ostalo še nekaj donatorski sredstev, ki jih hranimo za nakup aparata za merjenje kemijskih lastnosti vode, kot del opreme laboratorija na Jelševniku in za druge javne namene.

 

Poročilo o številu članov društva in o (ne)plačnikih članarine bo podala tajnica.

 

Omenim naj še spletno stran društva, ki smo jo v letu 2017 vendarle oživeli.

 

Srečujemo se s problemom udeležbe na sejah UO, ko komaj zagotavljamo sklepčnost, zato smo v lanskem letu imeli dve redni in dve dopisni seji UO.

 

Ko ocenjujemo delo društva, menim, da smo aktivno sodelovali v najpomembnejših aktivnostih, ki so se dogajale v preteklem letu. Napredek vidim v tem, da se je v delo društva vključevalo več članov kot prejšnja leta, kar bo nujno potrebno tudi v bodoče. To bo posebej pomembno, ko bo odobren projekt za Jelševnik, o čemer se bomo morali posebej dogovoriti. Da nismo realizirali programa dela v celoti, je gotovo posledica tudi ambicioznih načrtov, zato predlagam, da za naslednje leto načrtujemo naše aktivnosti bolj realno.

 

Naj se ob koncu zahvalim vsem članom, ki ste kakorkoli pripomogli pri aktivnostih društva v letu 2017.

 

Posebej gre zahvala in pohvala prof. dr. Dušanu Plutu, ki je sodeloval pri vseh pomembnih dogodkih in je vedno pripravljen svetovati, ko je potrebno. Mira Ivanovič se je aktivno vključila v aktivnosti za zavarovanje habitata črne človeške ribice. Dr. Božidar Flajšman in Duška Vlašič sta skupaj prevzela pripravo in vodenje likovnega natečaja »Živela črna človeška ribica«. Dr. Marijeta Kobetič in Duška Vlašič sta pripravili in uskladili strip »Zakaj NE kuriti na prostem.« Bojan Levai skrbi za spletno stran. Franci Jerman vodi CI za delno pokablitev daljnovoda Kočevje-Črnomelj. Margita Adamič je pripravila prijavo za sredstva EKO sklada in nam s soprogom Andrejem  lani omogočila prijetno izvedbo občnega zbora na njuni domačiji na Vinjem vrhu. Prof. Jože Pavlišič in Blaž Heij sta se usposobila za izvajanje meritev neionizirajočih sevanj. Jasna Baltič je vzpostavila kontakt z Varstveno delovnim centrom v Črnomlju za izdelavo spominkov s podobo črne človeške ribice. Janja Heij je povezala društvo z aktivom ravnateljev osnovnih šol v zvezi s »projektom Jelševnik« in nam omogočila predstavitev našega dela na občnem zboru društva Artoteka. Maja Pegam je vodila CI proti baznim postajam GSM-R v naseljih in kampanjo obdelala v svoji diplomski nalogi. Janja Pegam skrbi za tajniške posle in skupaj z Jožetom Matekovičem za urejeno finančno poslovanje društva. Anica Kopinič skrbi za lepo slovenščino v vseh naših pomembnejših besedilih. In ne nazadnje se moram zahvaliti Silvestru in Rihardu Zupančiču, ki sta prva straža na terenu, ko gre za varstvo črne človeške ribice. S soprogo oz. mamo Anico so vedno prijazni gostitelji vsakogar, ki želi koristno sodelovati pri naših skupnih prizadevanjih. Družina se je tudi finančno izpostavila kot nosilec projekta »Predstavitev in varstvo človeške ribice na primeru črne človeške ribice v Beli krajini.«

 

Naša prizadevanja brez strokovne in znanstvene podlage bi bila jalova. Zato hvala Andreju Hudoklinu iz ZRSVN OE Novo mesto za strokovno iniciativo in podporo v skupnih prizadevanjih za varstvo habitata črne človeške ribice.

 

Hvala sedanjim in nekdanjim znanstvenim delavcem Biotehniške fakultete UL, prof. dr. Borisu Bulogu, prof. dr. Roku Kostanjšku, doc. dr. Lilijani Bizjak Mali, prof. dr. Mihaelu Jožefu Tomanu.  Brez znanstvenih in strokovnih utemeljitev bi bila naša prizadevanja brez potrebne teže.

 

Hvala Gregorju in Magdi Aljančič iz Jamskega laboratorija TULAR iz Kranja za njuno pomoč ter strokovno in aktivistično delo v korist človeški ribici.

 

Hvala županjam in županu občin Črnomelj, Metlika in Semič, ge. Mojci Čemas Stjepanovič, G. Darku Zevniku in ge. Poloni Kambič, ki podpirajo in spremljajo naše aktivnosti z željo, da bi bilo te podpore v bodoče več tudi v finančni obliki. Zahvala tudi direktorjem JP Komunala d.o.o. Črnomelj Samu Kavčiču in direktorju JP Komunala Metlika d.o.o. Bojanu Krajačiču, ki sta finančno podprla predavanje o vodi in si prizadevata za okolju prijazno delovanje komunalnih služb.

 

In na koncu zahvala medijem, predvsem TV Vaš kanal, Radiu in TV Slovenija, Dolenjskemu listu in Belokranjcu, katerih novinarji spremljajo naše delo in z naklonjenostjo do narave in okolja poročajo o vseh pomembnih dogodkih.

 

Lahko si vsi skupaj samo želimo dobrega sodelovanja in skupnih projektov tudi v bodoče, v korist naravi katere del smo. Ko človek ogroža naravo hkrati ogroža samega sebe. Ta odnos v društvu dobro razumemo, zato menim, da je dozorel čas tudi za spremembo imena društva v »…gibanje za naravo in okolje.«

 

 

Predsednik:

Niko ŠUŠTARIČ