PRIHODNOST VINOGRADNIŠTVA

Fotografije: Niko Šuštarič

ALI SO ODPORNE SORTE VINSKE TRTE ŽE PRIHODNOST VINOGRADNIŠTVA?

Odgovor na to vprašanje smo poskušali dobiti vinogradniki in okoljevarstveniki na skupnem izletu Društva vinogradnikov Črnomelj in Društva Proteus, Bela krajina v Vipavsko dolino v soboto, dne 25. 11.1 2017. Osrednja tema izleta je bil obisk Trsničarske zadruge Vrhpolje, z.o.o. in Selekcijsko trsničarskega središča Vrhpolje, ki deluje kot oddelek Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica.

Prijazna gostitelja Andreja Škvarč, univ. dipl. ing. agr., vodja selekcijskega središča in direktor zadruge dipl. ing. agr. Jože Žgur sta nam najprej predstavila dejavnosti in poslanstvo vsak na svojem področju.

Pričetek trsničarstva v Vrhpolju sovpada z dekretom avstro ogrske monarhije, da pošlje brata Skalicky v Vrhpolje poučevat vinogradnike cepljenja. Tako sta ustanovila cepljarsko društvo v letu 1905. S tem so bili podani ključni pogoji za razvoj trsničarstva v Vrhpolju. Žal je prekmalu prišla prva svetovna vojna, ki je ta razvoj upočasnila. Prav tako je ta razvoj upočasnila sprememba državnosti po prvi vojni. Država Italija, kamor je to področje prešlo po prvi vojni, ni spodbujala oz. lahko rečemo da je zavirala nadaljnji razvoj trsničarstva v Vrhpolju. Po drugi svetovni vojni, je Kmetijska zadruga Vrhpolje, ki je bila ustanovljena v letu 1946 ponovno pričela s proizvodnjo trsnih cepljenk. Zelo težko obdobje za trsničarstvo nastopi z osamosvojitvijo Slovenije v letu 1991. Slovensko trsničarstvo je bilo do tedaj zelo vezano na dobavo podlag  oz. je imelo svoje matičnjake v republikah Jugoslavije, prav tako je bil to tudi njen glavni trg za prodajo trsnih cepljenk. V teh težkih časih je petdeset trsničarjev sprejelo odločitev, da se ustanovi samostojna  specializirana Trsničarska zadruga Vrhpolje z.o.o. v letu 1994. Njena glavna dejavnost je proizvodnja podlag in cepičev – izhodiščnega materiala in kot končni proizvod – trsna cepljenka (Vir: http://www.tzvvrhpolje.com/zgodovina.html). Danes zadruga s 4 redno zaposlenimi delavci uspešno posluje. Pridelajo po 2 mio trsnih cepljenk na leto, od tega jih 85 % izvozi za znane naročnike v več vinogradniško najmočnejših držav EU.

Selekcijsko trsničarsko središče (STS) Vrhpolje je bilo ustanovljeno leta 1992 za namene selekcije, uvajanja in zagotavljanja izhodiščnega matičnega razmnoževalnega materiala vinske trte. Oskrbujejo in vzdržujejo vseh 39 potrjenih slovenskih klonov vinske trte.  Glavnino predstavlja deset klonov primorskih sort kot so rebula, malvazija, refošk, barbera , zelen in pinela. Trsničarje oskrbujejo s kakovostnimi in zdravstveno neoporečnimi cepiči in baznimi trsnimi cepljenkami. V sodelovanju z Kmetijskim inštitutom in Biotehnično fakulteto Univerze v Ljubljani izvajajo klonsko selekcijo vinske trte za potrditev novih klonov za sorte malvazija refošk, tokaj, merlot, laški rizling, vitovska grganja in cipro. V kolekcijskem vinogradu imajo posajeno veliko zbirko, preko 100 različnih sort, predvsem starih primorskih sort. V STS pa preizkušajo, zaradi uvajanja v pridelavo, tudi medvrstne križance vinske trte, imenovane »tolerantne sorte«. Preizkušajo 11 novih vinskih in 14 namiznih sort. Več lahko preberete na njihovi spletni strani http://www.kmetijskizavod-ng.si/oddelki/oddelek-selekcijsko-trsnicarsko-sredisce-vrhpolje/ .

Tolerantne sorte so bile predmet naše radovednosti in glavni namen našega izleta. To so večkratni križanci sort evropske vrste Vitis vinifera, s sortami azijske vrste Vitis amurensis in ameriškimi vrstami. Tolerantne se jim reče zato, ker brez večjih negativnih posledic prenesejo škodljive vplive iz okolja, predvsem mraz in so bolj odporne na glivične bolezni vinske trte – na peronosporo in oidij. Prav te so nočna mora vinogradnikov in zaradi pogostega škropljenja pomembna grožnja okolju in zdravemu vinu. Tolerantne sorte zagotavljajo zdrav in bogat pridelek z bistveno manj škropljenja. To pa je pomembna prednost za vinogradnika, tako iz stroškovnega kot iz okoljevarstvenega vidika. Visoka udeležba vinogradnikov na izletu dokazuje, da postajajo tolerantne sorte vse bolj zanimive. Vina iz tolerantnih sort se lahko uvrščajo med ekološko pridelana vina, katerih prodaja v Italiji narašča po stopnji 15% letno. Prej ali slej se bo to pričelo dogajati tudi pri nas.

Na širjenje tolerantnih sort vpliva več dejavnikov. Za pridelavo za trg mora biti sorta preizkušena v Sloveniji in uvrščena v trsni izbor. V Italiji je takšnih vinskih sort že 13. Pri nas je prva sorta Johanniter predlagana za vpis v trsni izbor že leta 2016. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano o predlogu žal še ni odločilo.

Drugi med dejavniki, ki vplivajo na širitev tolerantnih sort pa je seveda kvaliteta vina ki ga dajejo, kajti vsi radi spijemo dobrega. Zato smo skrbno poizkušali šest vin tolerantnih sort in sicer med belimi Fleurtal, Soreli in Souvignon rytos. Prva dva sta križanca s sorto tokaj tretje pa s sorto souvignon. Med črnimi sortami smo poizkusili Merlot kanthus, Merlot khorus in Merlot khersus, vse tri križane s sorto Merlot. Poleg teh pa smo od tolerantnih sort poizkusili tudi rdeče vino tolerantne sorte Regent, ki ga je pridelal član društva vinogradnikov Črnomelj Zvonko Ivanušič na Mali Plešivici pri Adlešičih v svojem tri leta starem vinogradu. Vino je bilo na Martinovanju v Črnomlju 2017 ocenjeno po enakih merilih kot tradicionalne sorte in je prejelo srebrno priznanje (16,97 točke). Udeleženci izleta smo bili, lahko rečem, enotnega mnenja, da lahko tudi od tolerantnih sort pričakujemo kvalitetna vina, kot smo jih navajeni. K takšni oceni je pomembno prispeval tudi Ivanušičev regent, pridelan v Beli krajini.

In odgovor na v naslovu zastavljeno vprašanje? Gotovo ni enoznačen. Za velikega vinogradnika velja nekoliko več previdnosti in razmisleka, predno bi se odločil zasaditi večje površine s tolerantnimi sortami. Vsekakor bo takšen razmislek na mestu pred prenovo ali širitvijo vinograda. In tisti, ki bodo prvi bodo v tržni prednosti. Počakati bo seveda tudi treba,  da se tolerantne sorte uvrstijo v trsni izbor za posamezno pridelovalno območje. Zadržanost do teh sort, ki jo je čutiti tako v stroki, kot kaže pa tudi na Ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo je po našem mnenju odveč. V ekoloških vinih je gotovo prihodnost vinogradništva in vinarstva, zato si prizadevanja v to smer zaslužijo več pozornosti in podpore kot doslej, tudi s strani države. Morda bomo prav ljubiteljski vinogradniki tisti, ki bomo pripomogli k hitrejšemu širjenju tolerantnih sort vinske trte saj ne potrebujemo tržišča, ker pridelano vino s prijatelji spijemo sami!

Skratka, kljub dežju ki je namakal ves dan, smo imeli prijeten in poučen izlet. Po obisku STS Vrhpolje smo si ogledali tudi vinsko klet Vipava in poizkusili še pet njihovih vin. Delimo veselje z zaposlenimi in vipavskimi vinogradniki, da je klet po zaključenem stečaju končno dobila nove lastnike, ki vedo kaj je vinograd in vino, kar daje upanje na nov zagon tej panogi v Vipavski dolini. Nova predsednica Društva vinogradnikov Črnomelj Mojca Breznik je varčna, zato je bilo kosilo na turistični kmetiji »Na Hribu« v vsi Slap pri Vipavi bolj skromno. Nenačrtovano, vendar s splošnim soglasjem in seveda dobre volje smo zato izlet v večernih urah zaključili na pečenki v gostilni »Gera« Zdravko Grubač s. p. v Metliki.

 

FOTOGALERIJA z izleta Društva vinogradnikov Črnomelj in Društva Proteus, Bela krajina v Vipavsko dolino