Sestanek z evroposlancem dr. Klemnom Grošljem

ZABELEŽKA

sestanka z Evroposlancem dr. Klemnom Grošljem v prostorih Občine Črnomelj dne 20.9.22 ob 15.uri.

Sodelovali smo predstavniki društva Proteus Blaž Heij, Niko Šuštaršič, Anita Golobič Prosenjak in Nataša Draganc Štajdohar, predstavnice Gibanja Svoboda iz občine Črnomelj in članici Občinskega sveta občine Črnomelj Vesna Fabjan in Renata Butala ter Jana Jerman. Med sestankom sta se pridružila tudi Andrej Kavšek, župan občine Črnomelj in Danijela Nedič Orešič, direktorica občinske uprave Črnomelj.

Na začetku je predsednik društva evroposlancu predstavil problematiko zaščite črnega močerila na področju habitata v Beli krajini in vpliv črnomaljske Bioplinarne na okolje in na sam habitat črne človeške ribice.

Ponovno smo poudarili nujnost čimprejšnje zaščite habitata črne človeške ribice v Beli krajini. Naša prizadevanja zadnjih 10 let doslej še niso obrodila sadov, časa za ohranitev unikatne živalske vrste, ki živi samo še na našem območju, pa žal ni več veliko. Ker doslej nismo bili uspešni na slovenskem nivoju, že resno razmišljamo o prijavi na Evropsko komisijo.

V zadnjem letu se je, tudi na našo pobudo, pričel izvajati Projekt »Raziskave za opredelitev in preprečevanje obremenjevanja vodozbirnega zaledja Jelševniščice in Otovca, s posebnim ozirom na habitat črne človeške ribice (HaČloRi)«, s pomočjo katerega bomo dobili strokovne podlage za zavarovanje habitata, kar bi morala biti prvenstveno obveznost države.

Dr. Grošelj, ki je v svoji skupini v EK zadolžen med drugim za novo evropsko plinsko zakonodajo, je zelo zainteresiran za to tematiko, zlasti tudi za probleme v zvezi z povezavo z bioplinarno. Seznanil nas je z informacijo, da prihaja nova uredba EK, ki bo strogo omejila uporabo fitofarmacevtkih sredstev. Po eni strani je to pozitivno, a s prilagajanjem direktivi bodo imeli največ težav majhni kmetje. Če pa bodo ti propadli, bodo njihove dejavnosti prevzeli veliki, tudi multinacionalke, kar se v Evropi že dogaja.

Kar se zaščite habitata črne človeške ribice tiče, je obljubil, da bo osebno govoril z Ministrom za okolje in prostor Urošem Brežanom.

Omenil je tudi, da gre že aktualna EU direktiva o varstvu biodiverzitete v prid zaščite črnega močerila.

V zvezi z Bioplinarno v Črnomlju je izrazil strinjanje, da se njena dejavnost ne bi smela širiti izven območja Bele krajine oz. bi morali biti izključno organski odpadki iz Bele krajine predmet predelave v digestat. V že veljavni EU zakonodaji je podlaga za manjše bioplinarne v bližini nastajanja organskih odpadkov. Ni pa predvideno, da bi se organski odpadki tovorili v bioplinarno od drugod, kot se dogaja v primeru Petrolove bioplinarne na Lokvah, ki sprejema organske odpadke iz celotne Slovenije.

Nadalje dr.Grošelj predlaga razstavo o črnem močerilu v Bruslju, ki bi jo s svojo skupino ob pomoči Občine Črnomelj in društva Proteus predvidoma organiziral prihodnjo pomlad.Tu smo predlagali, da se razstava organizira kot spremljajoči dogodek čimprejšnjemu zavarovanju habitata.

Ko se je razpravi pridružil župan Občine Črnomelj, je tudi on poudaril pomen zaščite endemita in prizadevanja, ki jih občina intenzivira v zadnjem letu. Med drugim pripravljajo projekt ustanovitve Regijskega centra za varstvo narave (vanj bi bile vključene vse 3 občine). Težavo vidijo v primernih strokovnjakih za pripravo projektov in prijav na javne razpise za sofinanciranje iz sredstev EU, saj občina žal teh sredstev nima.

Tudi župan se namerava v roku 14 dni sestati z ministrom za okolje in tam izpostaviti potrebo po strokovni in finančni pomoči države občini in njenim občanom pri zavarovanju habitata črnega močerila ter pripravi projekta ustanovitve regijskega centra za varstvo narave.

Skratka, vsi sogovorniki na sestanku, smo si bili enotni, da je potrebno habitat čim hitreje zaščititi in preprečiti nadaljnje onesnaževanje širše okolice le-tega.

Društvo bi moralo »držati« za besedo tako dr. Grošlja kot župana glede nadaljnjih aktivnosti: pritisk na Ministrstvo za okolje in prostor, organizacija razstave v Bruslju in nadzor delovanja bioplinarne.

Zapisala:

Nataša Drganc Štajdohar