Okoljski učinki “tretje razvojne osi” v Beli krajini?

STALIŠČA JAVNE TRIBUNE

“Kakšni bodo razvojni in okoljski učinki “tretje razvojne osi” v Beli krajini?«,  v Črnomlju dne 26.2.2019

  1. Društvo Proteus, gibanje za naravo in okolje, kot NVO v javnem interesu za naravo in okolje Proteus izhajamo iz stališča, da Bela krajina (kot tudi npr. Koroška, Zgornje Posočje in Kočevsko) z gospodarskega, zaposlitvenega, turističnega, storitvenega in delno tudi okoljskega vidika potrebuje sodobno cestno in v bližnji prihodnosti tudi posodobljeno železniško povezavo z Novim mestom in Ljubljano. Zlasti gradnja predora pod Gorjanci bo zmanjšala prometne zračne emisije in hrup ob cesti Metlika-Jugorje, skrajšala potovalni čas itd. V primeru, da ne bo prišlo do gradnje nove ceste, se bodo mladi perspektivni kadri odselili, v Beli krajini bo ostajalo vse več praznih hiš in stanovanj, kmetijska pokrajina se bo še bolj zarasla, zmanjšala se bo prehranska samooskrba. Na drugi strani pa bo za odseljene Belokranjce potrebno zgraditi nova stanovanja, kar bo zahtevalo posege v prostor in dodatno porabo materialov ter energije, kar posredno povečuje obremenitve okolja.   Zato Društvo, kljub nekaterim naravovarstvenim in okoljskim pomislekom, podpira prizadevanja za pospešeno, a okoljevarstveno, ekosistemsko pretehtano gradnjo sodobne cestne povezave Bele krajine z Novim mestom in Ljubljano.

2.         Priprave na gradnjo hitre ceste tretje razvojne osi mimo Novega mesta v Belo krajino, s predorom pod Gorjanci potekajo pospešeno. Društvo se sicer zelo zaveda dejstva, da bo nova cesta povzročila tudi negativne posege v pretežno kraško, torej občutljivo okolje in naravo Bele krajine, zato je  še toliko bolj pomembno, da bo Društvo budno spremljalo najprej načrtovanje, potem pa tudi samo gradnjo ceste ter zahtevalo brezkompromisno spoštovanje bivalnih, okoljevarstvenih in naravovarstvenih standardov tako pri načrtovani gradnji cestnega predora pri Malinah kot tudi   z državnim prostorskim načrtom že sprejetega poteka trase za državno cesto od priključka Maline do mednarodnega mejnega prehoda Metlika in do priključka Črnomelj jug. Društvo zlasti zaradi prizadetega bivalnega okolja, že sprejete strategije trajnostnega, sonaravnega razvoja turizma  in ohranjanja narave v nobenem primeru ne želi, da bi Bela krajina postala  tranzitna pokrajina množice tovornjakov.

3.         Društvo sodi, da je potrebna tudi posodobitev cestne povezave med Črnomljem in Vinico   ter hkrati predlaga, da se k temu projektu pristopi čim prej in da se pri tem celostno in večplastno pretehtajo možnosti za umestitev nove ceste v že degradirani koridor obstoječe regionalne ceste.

4.         Ob gradnji nove ceste je nujno čimprej pričeti postopke za nujno posodobitev dolenjske in belokranjske železnice, saj bo tirni promet v 21. stoletju ponovno igral izjemno pomembno tako v blagovnem kot tudi v potniškem prevozu.

5.         Prav tako se morajo v Beli krajini okrepiti napori za boljši in učinkovitejši javni prevoz, ob upoštevanju specifične, torej zelo razpršene poselitvene slike Bele krajine.

Odgovorne pozivamo, da vsem trem ključnim prometnim stebrom, torej belokranjski hitri cesti, modernizaciji železnice in kakovostnemu javnemu prevozu,  pa tudi vse bolj pomembnemu kolesarskemu prometu, nameni uravnoteženo prometno, trajnostno vlogo.

 

Predsednik:

Niko ŠUŠTARIČ