V Društvu Proteus izhajamo iz stališča, da Bela krajina (kot tudi npr. Koroška, Zgornje Posočje in Kočevsko) z gospodarskega, zaposlitvenega, turističnega, storitvenega in delno tudi okoljskega vidika potrebuje sodobno cestno in v bližnji prihodnosti tudi posodobljeno železniško povezavo z Novim mestom in Ljubljano. Zlasti gradnja predora pod Gorjanci bo zmanjšala prometne zračne emisije in hrup ob cesti Metlika-Jugorje, skrajšala potovalni čas itd. V primeru, da ne bo prišlo do gradnje nove ceste, se bodo mladi perspektivni kadri odselili, v Beli krajini bo ostajalo vse več praznih hiš in stanovanj, kmetijska pokrajina se bo še bolj zarasla, zmanjšala se bo prehranska samooskrba. Na drugi strani pa bo za odseljene Belokranjce potrebno zgraditi nova stanovanja, kar bo zahtevalo posege v prostor in dodatno porabo materialov ter energije, kar posredno povečuje obremenitve okolja. Zato Društvo, kljub nekaterim naravovarstvenim in okoljskim pomislekom, podpira prizadevanja za pospešeno, a okoljevarstveno, ekosistemsko pretehtano gradnjo sodobne cestne povezave Bele krajine z Novim mestom in Ljubljano.
Priprave na gradnjo hitre ceste tretje razvojne osi mimo Novega mesta v Belo krajino, s predorom pod Gorjanci potekajo pospešeno. Za del do Novega mesta pristojni napovedujejo gradbeno dovoljenje letos konec leta in pričetek del v prihodnjem letu. Od Malin do Črnomlja z južno obvoznico je trasa že zamejena z Uredbo Vlade iz leta 2017. Del trase od Črnomlja do meje na Vinici še ni določen, njen potek pa je nakazan v Občinskem prostorskem načrtu (OPN) občine Črnomelj. Nova hitra cesta naj bi potekala od Črnomlja do Knežine naravnost po gozdu od tu pa bi zavila desno mino Hrasta ali mimo Stare lipe proti Sečjemu selu. Za nov most na Kolpi se še ne ve kje bo, ker načrti še niso usklajeni z Hrvaško.
Vse te koristne informacije smo izvedeli na javni tribuni z naslovom »Kakšni bodo razvojni in okoljski učinki tretje razvojne osi v Beli krajini?«, ki smo jo organizirali v Društvu Proteus kot eno od prireditev v sklopu praznovanja občinskega praznika občine Črnomelj dne 26.2.2019 v Črnomlju.
Kako težko pričakuje Bela krajina predor pod Gorjanci in novo cestno povezavo proti severu, pa tudi proti jugu, vsi vemo. Desetletja živimo od obljub o novi cesti in se vozimo po razdrapanih, ovinkastih, preozkih, s prometom preobremenjenih cestah. In desetletja že upamo da bomo doživeli tunel pod Gorjancih. Mnogi ki so upali in upajo ga niso ali ga morda ne bodo dočakali.
Naravno je, da človek v stiski pristane na rešitve, ki zanj niso najboljše. In za bati se je, da bomo Belokranjci v stiski in v veselju, da nova cesta vendarle bo v bližnji prihodnosti, pristali na rešitve, ki za Belo krajino ne bodo najboljše.
Po izgradnji dolenjske železnice leta 1914 je nova cesta za Belo krajino naložba stoletja, ki bo v prihodnjih stoletjih ali za vedno posegla v življenje regije, tako v dobrem kot v slabem. Zato je prav, da se seznanimo s problemi in predvidenimi rešitvami.
Prav zaradi vpliva ceste na naravo in človekovo okolje zakon zahteva pri načrtovanju ceste celovito presojo (beri: škodljivih) vplivov na okolje. Pri avtocestah so to predvsem uničenje kmetijskih zemljišč in gozdov, hrup, onesnaževanje ozračja, nevarnosti za podtalnico zaradi soli v zimskem času, mineralnih olj in goriv, posebne nevarnosti ob prometnih nesrečah, oviranje lokalnega prometa, drobljenje življenjskega prostora divjih živali in posledično poslabšanje pogojev za življenje in razmnoževanje zaradi nemira, oviranja gibanja in selitev in drugi vplivi, ki skupaj povzročijo razvrednotenje narave in življenjskega okolja človeka ob cesti.
Zato menimo, da je prav in da je pravica vseh Belokranjcev, predvsem prebivalcev ob bodoči novi cesti, ki bodo živeli z njo, da se že danes in dokler ne bo prepozno seznanimo z vsem kar prinaša nova cesta in sporočimo svoja mnenja in zahteve odločevalcem in načrtovalcem. Iz izkušenj vemo kako je. Ko bodo načrti narisani bo prepozno in trideset dnevni rok za javno razpravo bo prekratek za še kakšno spremembo.
Javna tribuna je bila namenjena informiranju in razmisleku o novi cesti, predvsem o poteku trase od Črnomlja do Vinice, o sami izvedbi ceste in o usmerjanju mednarodnega tranzitnega prometa. Udeležili so se je predstavniki Ministrstva za infrastrukturo, Direkcije RS za ceste, Družbe za avtoceste RS, podjetja ACER d.o.o. iz Novega mesta, predstavnik Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine ter županja in župana belokranjskih občin in kakšnih petdeset zainteresiranih občanov. Iz uvodnih poročil smo slišali, da priprave na gradnjo do Malin in Metlike kot rečeno potekajo zadovoljivo, tudi po zaslugi Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine. Hkrati pa smo dobili potrditev, da se nova cesta ne gradi toliko zaradi Bele krajine kot zaradi srednje in severne Evrope in Balkana. Posledično se iščejo bližnjice in se predvideva promet mednarodnega tovornega tranzita po obeh krakih belokranjskega »ipsilona«, na Metliko in proti Vinici.
In tu smo pri jedru problema, ki po našem mnenju zasluži vso pozornost Belokranjcev. Postavlja se kar nekaj vprašanj. Ali je ob štiripasovni avtocesti do mejnega prehoda v Metliki za mednarodni tranzitni tovorni promet res potrebna enaka hitra cesta od Malin do Vinice? Ali je štiripasovna hitra cesta res nujno potrebna za gospodarstvo občin Semič in Črnomelj ter za osebni, tudi tranzitni promet v turistični sezoni? Glede samega poteka trase pa vprašanje. Ali je res nujno da se za novo dvopasovno cesto od Črnomlja do Vinice, kot je predvidena v I. fazi, gradi nov koridor skozi neokrnjeno naravo in uniči najmanj 50 ha gozda, sama trasa pa bo grobo posegla v življenjski prostor divjih živali in zmotila mir Krajinskega parka Lahinja. Vprašanje Belokranjcev odločevalcem in načrtovalcem je zato samo eno. Ali lahko sprojektirate novo cesto do Metlike kot štiripasovno hitro cesto na katero bo usmerjen tudi ves mednarodni tovorni tranzitni promet, traso od Črnomlja do Vinice pa umestite v koridor obstoječe regionalne ceste tako, da se bo izognila vsem naseljem in bo omogočala tekoč promet z osebnimi vozili, tudi v tranzitu ter tovorni promet za potrebe lokalnega gospodarstva?
Za nekatere prisotne na javni tribuni se zdi takšno razmišljanje bogokletno in so to tudi jasno povedali. Kar nas lahko hrabri pa je stališče, ki ga je izrazila direktorica Direktorata za kopenski promet Ministrstva za infrastrukturo Darja Kocjan, M. sc., ki je pobudo o usmeritvi mednarodnega tranzitnega tovornega prometa podprla kot možno rešitev pod pogojem, da se prej zgradi hitra cesta do mejnega prehoda v Metliki. Logično.
Preusmeritev mednarodnega tranzitnega tovornega prometa na Metliko pa hkrati olajša umeščanje v prostor trase hitre ceste od Črnomlja do Vinice v koridor obstoječe regionalne ceste, predvsem zaradi hrupa, ki ga bo brez tovornega tranzita bistveno manj in bo hitra cesta v bližini naselij sprejemljivejša. V tem koridorju je tudi nevarnost naleta divjadi bistveno manjša ali je sploh ni, zato bi bila hitra cesta morda lahko celo brez ograje, kar bi pocenilo samo gradnjo. Oziroma, morebitna ograja bi bistveno manj motila dnevne in sezonske migracije divjih živali. Res pa bi bilo v tem koridorju potrebno žrtvovati nekaj kmetijske zemlje od Kvasice do Nerajca. Končno tudi gozd ni brez vrednosti, tudi okoljske, saj je glavni potrošnik ogljikovega dioksida, nevarnega toplogrednega plina.
Ob koncu samo še pojasnilo za tiste, ki takšno razmišljanje odpravijo na kratko z obtožbo, da smo proti avtocesti, kar ni res. Prepričani smo le, da je za okoljsko in bivalno optimalno inačico cestne trase od Črnomlja do Vinice še pravi čas, da Belokranjci, predvsem pa ljudje ob bodoči hitri cesti povedo kaj mislijo in da se poiščejo za njo takšne rešitve, ki bodo sprejemljive tudi za lokalno gospodarstvo in prebivalstvo.
Društvo Proteus, gibanje za naravo in okolje Bela krajina
Niko Šuštarič, predsednik