Dobili smo očitek: »Kaj ste pa naredili?«
Nekaj pomembnih premikov pa smo, z doslednim in vztrajnim delovanjem le spodbudili in dosegli. Naj omenim le nekaj pomembnejših:
(1) Bioplinarna, ki je skupaj s prašičjo farmo na Lokvah pri Črnomlju desetletje povzročala neznosen smrad v Črnomlju. V jeseni leta 2010 je skupina okoljsko ozaveščenih posameznikov sklicala javno tribuno. Tu smo tudi ustanovili civilno iniciativo, ki se je leta 2015 reorganizirala v društvo, danes Društvo Proteus, gibanje za naravo in okolje, Bela krajina. Na javni tribuni smo si izborili vpogled v dokumentacijo in poslovanje bioplinarne, nato smo protestirali na pristojnem ministrstvu in ministru izročili peticijo z 2.780 podpisi. Dosegli smo poostren inšpekcijski nadzor in novo okoljevarstveno dovoljenje za bioplinarno leta 2014, pri čemer smo aktivno sodelovali v postopku. Strožjim okoljskim zahtevam poslovanja vodstvo očitno ni bilo kos, tako da je inšpekcija bioplinarni prepovedala obratovanje do odprave pomanjkljivosti, lastniki pa so se odločili bioplinarno prodati sedanjemu lastniku, družbi Petrol d.d., Ljubljana. Smrad se je zmanjšal, še vedno pa je ostala grožnja za podtalnico in habitat črne človeške ribice zaradi uporabe bioplinske gnojevke v kmetijstvu. Novi zakon o varstvu okolja (ZVO-2, 2022)) je veljavnost okoljevarstvenega dovoljenja (OVD) za bioplinarno podaljšal za nedoločen čas, le uskladitev bo potrebna z novim zakonom ob prvi spremembi OVD.
(2) Pred leti smo skupaj s civilno iniciativo v Semiču znatno pripomogli, da ni bila zgrajena sežigalnica avtomobilskih gum v Semiču. Tudi zato Semičani danes dihajo čistejši zrak.
(3) V letih 2014 in 2015 smo se aktivno vključili v vseslovensko kampanjo proti gradnji baznih postaj za mobilno telefonijo ob železniških progah (GSM-R) brez predhodnega sodelovanja javnosti. Dosegli smo prestavitev treh baznih postaj v Beli krajini na ustreznejše lokacije izven naselij..
(4) Od leta 2017 dalje v sklopu dogodkov ob prazniku občine Črnomelj, vsako leto organiziramo okroglo mizo o aktualni okoljski temi kot so Kolpa, daljnovod Kočevje – Črnomelj, cesta tretje razvojne osi v Beli krajini, vodni viri, zavarovanje habitata črne človeške ribice.
(5) Že tretje leto financira občina Črnomelj na našo pobudo dodatni monitoring pomembnejših vodnih virov v občini, katerega organizacija in izvedba je zaupana Društvu Proteus.
(6) Zaradi nepripravljenosti Slovenije da zavaruje habitat črne človeške ribice je društvo leta 2023 vložilo pritožbo na Evropsko komisijo in smo se predstavniki udeležili sprejema v Bruslju. Žal oprijemljivih rezultatov po pritožbi nismo zaznali.
(7) Vsa leta našega delovanja so posvečena zavarovanju habitata črne človeške ribice. Sodelovali smo v projektu za postavitev Info centra na Jelševniku, izposlovali smo financiranje posebnega raziskovalnega projekta, ki je določil obseg območja za zavarovanje in predlagal ukrepe, ki bi jih treba samo še potrditi z ustreznim predpisom Vlade RS.
Hladno prho pa smo doživeli lani v jeseni, ko nam je ob obisku v Beli krajini minister Jože Novak »nalil čistega vina« s stališčem, »da je zavarovanje formalno že rešeno«. Torej ni potrebno za zavarovanje storiti nič več! Kar pa je le delno res. Doslej so res zavarovani štirje izviri kjer živi ribica, niso pa zavarovana celotna vodozbirna zaledja (12) občutljivih kraških izvirov kjer živi. Tu je potrebno najprej izvesti pravilno odvajanje in čiščenje odpadne komunalne vode, nato pa trajno zavarovanje vplivnega območja (cca 72 km2). Zavarovanje habitata tako žal ostaja glavna tema društva in verjamem tudi občine Črnomelj, v bodoče. Enako stališča, namreč, da je zavarovanje že formalno rešeno, je leta 2025 v dopisu društvu žal izrazil tudi Zavod RS za varstvo narave. Očitno je na delu razkroj naravovarstvenih vrednot v praksi, kljub jasnim predpisom. Najnovejši dokaz za to je tudi sodba Upravnega sodišča RS z dne 10. 12. 2025. Društvo Proteus, Bela krajina je vložilo zoper državo Slovenijo tožbo na ugotovitev, da je dovoljenje Ministrstva za naravne vire in prostor iz leta 2022, za odvzem iz narave osem osebkov človeške ribice, od tega treh črnih, nezakonito. In smo s tožbo uspeli. Žal tu ni prostora za podrobnosti. Dovoljenje je k sreči bilo izdano za določen čas do oktobra 2023 in neuradno, vsaj od črnih, ni bila odvzeta iz narave nobena.
Društvo Proteus, gibanje za naravo in okolje, Bela krajina je neodvisna, nevladna in nestrankarska organizacija občanov, pripravljenih prispevati po svojih močeh, da se spodbujajo koristne trajnostne razvojne usmeritve in prakse in preprečujejo škodljive odločitve in ravnanja do okolja in narave. Osnovna vloga in naloga nevladnih združenj občanov je, da ohranja kritičen odnos do državne in lokalne oblasti, v našem primeru glede dejanj ki zadevajo okolje in naravo. Kar pa »oblast« težko razume. In smo bili deležni zlobne in podcenjujoče opazke iz podnaslova zgoraj: »Kaj ste pa naredili?«.
V društvu menimo, da smo v danih razmerah naredili veliko. Lahko pa bi naredili še več, če bi se nam pridružilo še več aktivnih članov. In če bi imeli vsaj minimalne vire financiranja. Životarimo z skromnimi sredstvi iz članarine, nekaj donacij in razpisov ter nekaj dohodka iz projektov, v katerih aktivno sodelujemo. Tako da, tudi če bo kdo »privil proračunsko pipico« nas to ne bo hudo prizadelo.
Vsekakor pa bi bilo za okolje in naravo Bele krajine dobrodošlo, če bi imele Županje občin Semič in Metlika in Župan občine Črnomelj ter njihovi občinski sveti več zaupanja v naše delovanje. Ni nujno, da se vedno strinjamo. Gotovo pa so teme in načini, kjer bi lahko s partnerskim sodelovanjem pomagali pri rešitvah in izvedbi. Lep primer takšnega sodelovanja je dodatni monitoring vodnih virov v občini Črnomelj in naša skupna prizadevanja za zavarovanje habitata črne človeške ribice.
V Društvu Proteus Bela krajina imamo jasne cilje in program tudi za naslednjih deset let. Pridruži se nam!
Niko Šuštarič,
ustanovni član Društva Proteus, Bela krajina