V okviru občinskega praznika Občine Črnomelj je Društvo Proteus, Bela krajina organiziralo okroglo mizo »Ogroženost in varovanje Belokranjskih voda«. Dogodek je moderirala Verica Marušič. Po uvodnem nagovoru predsednika društva Blaža Heija in črnomaljskega župana Andreja Kavška je prvi besedo dobil dr. Dušan Plut.
Dr. Plut je izpostavil težavnost in pomembnost lovljenja ravnotežja med razvojem in varovanjem okolja in zbranim predstavil vrsto zaskrbljujočih podatkov. V zadnjih 30 letih se je pretok Kolpe bistveno zmanjšal, v poletnih mesecih skoraj za tretjino. Hkrati temperatura reke narašča. Kombinacija obojega vodi v vse nižjo samočistilno sposobnost reke, kar pomeni, da bo reka ob enaki obremenitvi vse bolj onesnažena. Če jo torej želimo ohraniti, ni dovolj, da se onesnaževanje ne poveča, ampak se mora nujno zmanjšati. Govoril je tudi o onesnaženju Krupe s PCB-jem, vplivu na ribe, propadanju jezov, onesnaženju z nitrati, obremenjenosti Lahinje z mikroplastiko in črni človeški ribici, ki je indikator za kvaliteto pitne vode in bi lahko bila edinstvena skupna blagovna znamka Bele krajine za 21. stoletje.
Zatem je Matej Simčič iz Zavoda RS za varovanje narave predstavil naravovarstveni pogled na stanje voda v Beli krajini. Groženj je veliko: onesnaževanje vseh vrst, odvzemanje vode, zasipavanje razlivnih površin, nesmotrno utrjevanje brežin, regulacija vodotokov, odstranjevanje obrečne zarasti, turistična raba in invazivne tujerodne vrste. Posledica pa je, da vodni pretoki padajo, temperatura vodotokov raste, prav tako raste obremenjenost s hranili, življenjski prostor pa se siromaši. Populacije živalskih in rastlinskih vrst upadajo in izgubljajo življenjski prostor.
Boris Grabrjan, direktor Krajinskega parka Kolpa, je v nadaljevanju predstavil katere živalske vrste opažajo v parku in širše ob Kolpi in v mokriščih. Posebej zanimiv je bil podatek, da so v določenih odsekih reke našteli celo 37 vrst rib. Opozoril je, da je situacija kompleksna, tudi zato, ker je Kolpa mejna reka in je ne moremo varovati samo na levem bregu. Poleg rek so pomembni tudi kali, ribniki, studenci in potočki. Skoraj vsi kali so bili uničeni, večinoma so celo postali smetišča. Na koncu je še povedal, kako je ograja ob Kolpi oteževala odstranjevanje invazivnih vrst.
Sledila mu je krajinska arhitektka Martina Auguštin, ki je predstavila predlog prostorske strategije razvoja turizma na območju reke Kolpe. Bistvo strategije je, da združuje analizo privlačnosti območja ob Kolpi za turizem in analizo njegove ranljivosti. Na podlagi kombinacije obojega bi območje ob Kolpi razdelili na štiri vrste razvojnih con in na območja, na katerih razvoj turizma ni predviden. Turizem ob Kolpi naj bi tudi stremel k štirim ciljem: trajnostni razvoj, butični turizem (manj turistov, ki pa več potrošijo), razvoj ekoturizma in razvoj nove ponudbe, ki bi zmanjšala sezonskost (turisti bi se bolj porazdelili prek celega leta).
Zadnji referent je bil Niko Šuštarič iz Društva Proteus, Bela krajina, ki je predstavil lokalne vidike varstva voda v Beli krajini. Govoril je o vlogi občine, neukrepanju medobčinske inšpekcije, monitoringu vode in odvozu gošče iz greznic na čistilne naprave. Navezal se je na projekt Viri življenja iz leta 2012, v okviru katerega je bilo popisanih 261 vodnih virov. Vendar pa v okviru projekta ni bilo opravljeno veliko analiz same kvalitete vode, ker to ni bil njegov poglavitni namen. Tu bi bilo potrebno nadaljevati začeto delo in vodne vire sistematsko analizirati. Lokalne skupnosti pa bi bilo potrebno vključiti v določanje seznama prioritetnih virov, ki bi jih bilo najbolj nujno analizirati.
Sledila je izčrpna razprava, ki pa je bila predolga in preobširna, da bi jo lahko v celoti povzel na eni strani. Bi pa posebej izpostavil informacijo, s katero je prisotne šokiral Samo Kavčič, direktor Komunale Črnomelj. Voda iz Dobličice je pitna šele po obdelavi. Pred obdelavo ni pitna, in sicer zaradi onesnaženja s fekalijami. Še pred osmimi leti je bila pitna približno polovica vzorcev, pred 30 leti pa so bili pitni skoraj vsi vzorci. Večletna prizadevanja občine Črnomelj in KS Dobliče za izgradnjo kanalizacije v širšem vodovarstvenem pasu Dobličice in zaledja habitata črne človeške ribice pa so neuspešna, ker država ne da sredstev za območja razpršene poselitve.
Razprava se je potem nadaljevala, ob koncu pa so bili oblikovani štirje sklepi:
- Reka Kolpa mora postati UNESCO biosfersko območje, kar se mora zgoditi na podlagi dogovora med Slovenijo in Hrvaško.
- Odločno se zahteva, da država najde vir financiranja za izgradnjo kanalizacije zaradi zavarovanja habitata črne človeške ribice in varovanja ogroženega glavnega vira belokranjskega vodovoda, Dobličice.
- Podpre se predlog za dodaten monitoring vodnih virov, ki bi ga financirale občine.
- Medobčinska inšpekcija občin Bele krajine mora začeti opravljati svojo vlogo pri varovanju okolja in narave.
Blaž Heij, predsednik Društva Proteus, Bela krajina