Problem črnomaljske bioplinarne v Državnem zboru

Problem črnomaljske bioplinarne v Državnem zboru

V državnem zboru je v sredo, 29. junija, potekala večurna nujna seja, na kateri so se združeno zbrali člani dveh odborov, in sicer odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter odbora za infrastrukturo, okolje in prostor. Edina točka seje, ki jo je zahtevala stranka Levica, je bila Neustrezna zaščita človeške ribice in lokalnega prebivalstva s strani države pred onesnaženjem naftne industrije. Gre seveda za črnomaljsko biolinarno, kije v lasti naftno-energetske družbe Petrol.

Po uvodni predstavitvi problematike, ki jo je v imenu predlagateljev seje podala edina belokranjska poslanka Violeta Tomić, so problem uporabe stranskega produkta bioplinarne, tako imenovanega digestata, iz različnih perspektiv predstavili člani in podporniki lokalnega okoljevarstvenega društva Proteus. Med ključnimi težavami so umeten in jedek smrad, ki se pojavlja v času gnojenja njiv z digestatom, izumiranje črne človeke ribice, ki po vseh znanih podatkih živi le v belokranjskem podzemlju (t. i. endemit) in ne more preživeti ob količinah nitratov v digestatu, zaskrbljujoče analize tal, ki kažejo na vsebnost težkih kovin, zlasti kadmija, ter odkrite inšpekcijske nepravilnosti v bioplinarni, ki je v lasti Petrola.  

Blaž Heij, predsednik društva Proteus, je uvodoma opozoril, da se problematika nikakor ne sme spolitizirati: »Ker ne gre za zadevo levih ali desnih, ampak nas vseh«. V imenu društva je podprl predlagane sklepe Levice – s predlogom, da se jih dopolni v še bolj konkretne in zlasti zavezujoče. Izkušenj, d ase kljub sklepom, ni spremenilo nič, ima namreč društvo in Črnomaljci že veliko v zadnjih letih.

Riko Zupančič, član Proteusa iz turistične kmetije zupančič na Jelševniku je med drugim izpostavil, da je nedopustno, da proizvodnji v bioplinarni sploh rečemo zelena energija in da jo država tudi subvencionira. To je sporno že zaradi dejstva, da se »surovina«, torej odpadki v bioplinarno dovažajo s težkimi tovornjaki iz oddaljenih lokacij, ki nato prazni spet vozijo nazaj, kar zagotovo ni »zeleno«. Opozoril je tudi na škodo, ki jo polivanje digestata na kmetijska zemljišča prinaša prebujajočemu turizmu Bele krajine. Opozoril je tudi, da so digestat skušali iz bioplinarno odvažati na Hrvaško, a se je Hrvaška država odzvala s prepovedjo: »Pri nas pa nič.«

Vesna Fabjan, profesorica geografije in občinska svetnica, je izpostavila neprimerno zaščito habitata črnega močerila, ki bo ob neukrepanju izum. Izpostavila je dve razsikavi, katerih rezultati so skrajno zaskrbljujoči in terjajo ukrepanje takoj. Dve leti trajajoče kemijske analize vode na petih izvirih so pokazale občasno previske vrednosti nitratov, še posebej v izviru Otovec, kjer so bile koncentracije redno presežene in kjer ni več zaznati belega močerila, ki se je še pred leti tam masovno pojavljal. Verjeten vzrok izginotja je ravno zlivanje »biognojevke« na bližnja polja, občasno v ogromnih količinah, je povedala Fabjanova in dodala, da se že 13 let »biognojevka« poliva tudi v habitatu črnega močelira. »Vsakič, ko so nitrati presegli mejo 10 miligramov na liter, jih ni bilo opaziti. Zadeva je kritična,« je povedala. Zlivanje »biognojevke« ogroža tudi glavni vir pitne vode, ki je  v Dobličah, primernega nadomestnega pa Bela krajina nima, saj je Krupa že uničena. Druga raziskava je bila prav tako narejena z ljubljanskm Kemijskim

inštituom, in sicer na šestih vzorcih prsti iz zaledja habitata močerila, ki so bila gnojena z digestatom, »biognojevko«. V vseh vzorcih so bile presežene tako imenovane mejne in ponekod celo opozorilne vrednosti za tri elemente:  karcionegen kadmij, kobalt in nikelj.

Niko Šuštarič, pravnik, je opozoril zahtevo iz okoljevarstvenega dovoljenja, na podlagi katerega bioplinarna deluje, ki pravi, da se mora ohranjati ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst, »kar se ne spoštuje«. Opozoril je, da bioplinarna pod novim lastnikom Petrolom ni izvedla nekaterih investicij in izpolnila zavez, ki jih je dala in na njihovi podlagi pridobila dovoljenje. To prispeva k izjemno slabemu stanju.

Dr. Dušan Plut, geolog, je kot predstavnik društva Proteus in član Sveta za varovanje okolja SAZU – Slovenske akademije znanosti in umetnosti je uvodoma nakazal, da bioplinarne v Beli krajini ne bi smeli postaviti. Izpostavil je namreč, da je območje plitkega belokranjskega krasa po klasifaciji Agencije RS za okolje iz leta 2020 uvrščeno v najvišji razred splošne ranljivosti vodonosnikov. To pomeni, da je to območje primer najslabše lokacije za bioplinarno, ker

je vodno-ekološka občutljivost tega območja največja, je dejal. Dodal je, da je nedopustno, da se v to občutljivo območje, ki je v ’80. letih že doživelo eno okoljsko katastrofo s PCB-jem, »uvaža« obremenjevanja okolja iz drugih slovenskih pokrajin, ki imajo višje samočistilne stopnje. Nedopustno je, neetično in nemoralno, da dopustimo, da naš endemit izine, je opozoril.

Prisotne poslance je zelo vznemirilo tudi dejstvo, da je okoljska inšpekcija v zadnjih dveh letih ugotovila neustrezno sestavo digestata kar v treh od štirih izvedenih pregledih. Torej v 75 odstotkih. Digestat je bil neprimeren za polivanje po njivah, inšpektor je uporabo prepovedal.  »Se zavedamo, da bi ta digestat, če slučajno inšpekcije takrat ne bi bilo, pristal na njivah?! In kolikorat je tak neprimeren digestat romal na njive?,« je bilo slišati v razpravi. Tudi jedek smrad je posledica neupoštevanja predpisane recepture, preveč maščobnih kislin. Izpostavljeno je tudi bilo, da se napačno izpostavlja, kako Petolova biplinarna zastonj daje digestat kmetom – zavedati se je treba, da je to za Petrol najcenejša rešitev in da bi za vsako obdelavo moral plačati.

Predstavnica Petrola kakšnih konkretnih odgovorov ni podala, rekla je denimo, da imajo tudi sami težave zaradi

preohlapnih pravil.

V razpravi so številni poslanci (oglašali so se z dvema izjemoma le poslanci opozicije) izrazili presenečenje nad

razsežnostjo težave, o kateri zdaj na državni ravni ni bilo razprav, in se strinjali, da je ukrepanje nujno takoj, saj je težava nedvouma.

Kljub temu poslanci vladnih strank – zlasti SDS, ki imajo večino, niso podprli niti enega od sedmih predlogov Levice. Namesto tega so predlagali štiri svoje sklepe, in te  je  – v nasprotju z ravnanjem vladnih strank  –  podprla tudi opozicija. Ti sklepi predvidevajo splošne ukrepe in organom nalagajo povečan nadzor, izvedbo študije o vzrokih »morebitnega onesnaženja pitne vode« in preveritev »morebitne kršite odloka tega vodovarstvenega območja«. Največja škoda je, je bilo slišati po seji, da poslanci niso enotno podprli vsaj enega sklepa Levice, in sicer tega, ki bi zagotovil prepoved uporabe digestata na območju, kjer živi črni močeril. 

Monika

Weiss