V Društvu Proteus si prizadevamo, med drugim, tudi za vzpodbujanje ekološkega kmetovanja in zdrave pridelave hrane. Iz okoljevarstvenih razlogov si vinogradništvo pri tem zasluži posebno pozornost, tako glede njegovega vpliva na okolje kot tudi zaradi ostankov škropiv v vinih. Žal občutljivost uveljavljenih sort vinske trte na bolezni in škodljivce zahteva uporabo škropiv oz., je gospodarna pridelava grozdja brez njih danes praktično zelo otežena. O preostankih škropiv v vinih in kako se nalagajo v tleh ali pronicajo v podtalnico so analize že znane. V vinogradništvu se lahko uporabljajo samo dovoljene in registrirane aktivne substance, v predpisanih koncentracijah in na podlagi spremljanja vremenskih razmer po prognostičnih navodilih oddelka za varstvo rastlin, torej v pravem času.
Nujni nadaljni koraki vinogradnikov k varovanju okolja in zdravja vseh nas, ki takšna vina pijemo, bodo še bolj natančno spremljanje vremenskih kriterijev za pojav bolezni in škodljivcev in praga škodljivosti teh bolezni ter zelo natančno odmerjanje aktivnih substanc ter njihovo aplikacijo. Tako preventivno varstvo je posebej učinkovito, če je pravočasno in dovolj natančno. S takim pristopom najmanj posegamo v druge ekosisteme in sebi in drugim pridelujemo najboljšo hrano in pijačo. Posebej sporna je uporaba glifosata, sistemičnega herbicida širokega spektra (trgovsko ime Boom Efekt ali Roundup Ultra), ki je rakotvoren. V ZDA so že desetletje uspešne tožbe bolnikov z rakom, ki so uporabljali glifosat že zato, ker proizvajalec te nevarnosti ni omenil v navodilih za uporabo. Slovenski NIJZ piše o glifosatu na povezavi https://nijz.si/moje-okolje/kemijska-varnost/kaj-je-glifosat-in-kaksni-so-njegovi-vplivi-na-zdravje/ Kljub temu smo ga v Sloveniji v letu 2018 porabili skoraj 98 ton!
(Vir: https://www.gov.si/teme/glifosat/). S 15. decembrom 2022 se je izteklo petletno dovoljenje EU za njegovo uporabo v kmetijstvu, vendar je pričakovati, da bo podaljšano še za eno leto.
Poleg vpliva na okolje in preostanek škropiv v vinu je tretji izziv, ki nas čaka vinogradnike v bodoče, priprava evropske uredbe, ki bo močno omejila uporabo škropiv, na posebej občutljivih območjih, kot so območja Natura 2000, pa bo njihova uporaba prepovedana. Kmetijski sektor je upravičeno zaskrbljen in se upira, saj še ni na razpolago ustreznih alternativ tako glede odpornih sort poljščin niti alternativ glede škropiv. Opozarjajo na upad proizvodnje hrane za do 30 odstotkov. Vendar, tudi kmetijska dejavnost je zavezana skrbi za okolje, zato bodo končne rešitve za izhod iz nastale zagate zagotovo kompromis med pridelavo hrane in varstvom okolja.
V vinogradništvu je videti izhod iz te zagate morda v (odpornih) tolerantnih sortah vinske trte. Točneje, v sortah trte, ki imajo zelo visoko toleranco na oidij in peronosporo. Vse tolerantne sorte pa ogrožajo še tudi ostale glivične bolezni. Med njimi so črna gniloba, botritis in druge bolezni ter vsi škodljivci. Proti oidiju in peronospori nekatere tolerantne sorte potrebujejo od 2-4 tretiranja na leto, kar je še vedno 3x manj kot ostale klasične sorte vinske trte. Lahko uporabimo preventivno bakrene in žveplene pripravke. Je pa znano, da se tako število škropljenj (strošek dela, strošek goriva, strošek škropila, vpliv na okolje, ostanki škropiv v vinu) bistveno zmanjšajo. Tako lahko tolerantne-interspecifične sorte vinske trte gotovo predstavljajo sprejemljivo izbiro pri prenovi ali osnovanju novega vinograda. Na naravovarstveno občutljivih območjih kot je Natura 2000 pa bodo lahko te sorte morda najboljša možna izbira.
Vzpodbudno je tudi dejstvo, da se je z letom 2021 osem tolerantnih sort v Sloveniji že uvrstilo na »sortno listo«, od tega tri za primorsko vinorodno deželo in kar pet za štajersko in posavsko vinorodno deželo. To pomeni, da so se te sorte trt skozi dolgoletno preizkušanje dokazale dobro odpornost na oidij in peronosporo. In drugo, da se lahko iz teh sort pridela vino, ki je po kvaliteti primerljivo z vini tradicionalnih sort, ki smo jih kot potrošniki navajeni.
Prav glede kvalitete vin iz odpornih sort je med vinogradniki še precej zadržanosti. Da tudi te sorte lahko dajo dobro in tržno zanimivo vino, smo se lahko prepričali udeleženci predavanja o tolerantnih sortah vinske trte z vodeno degustacijo, dne 19.12.2022 v črnomaljski vinski kleti. Dogodek je organiziralo društvo Proteus, gibanje za naravo in okolje Bela krajina in Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto, v sodelovanju z Društvom vinogradnikov Črnomelj in Turističnim društvom Črnomelj. Predavanje in degustacijo je vodil Jernej Martinčič, svetovalec specialist za vinogradništvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu v Novem mestu. Dogodka se je udeležilo preko 40 zainteresiranih domačinov in skupina iz Hrvaške, ki jih je tema zanimala. Predavanje je bilo zanimivo in verjetno za marsikoga od udeležencev prva strokovna informacija o odpornih sortah vinske trte. Jernej Martinčič je tudi sam večji vinogradnik, vinar in trsničar v občini Šentjernej, zato je lahko ob teoriji podal tudi lastne izkušnje, kar je bilo posebej zanimivo in koristno.
O dobri kvaliteti vin iz nekaterih odpornih sort smo se udeleženci lahko prepričali kar na dogodku. Pokušali smo vina sort muscaris, souvigner gris, in solaris Jerneja Martinčiča, muscaris letnik 2021 in 2022 Uroša Hoznarja, belo zvrst (sorte johaniter in souvigner gris) in rdečo zvrst (sorte regent in cabernet jura) Zvonka Ivanušiča, belo zvrst (sorte solaris in souvigner gris) Nika Šuštariča ter cabernet volos pridelan in selekcioniran v Selekcijsko trsničarskem središču v Vrhpolju pri Vipavi. Odziv udeležencev dogodka je bil zelo dober, pa tudi kritičen. Okusi so različni in vsak si je pokušana vina razvrstil po svoje. Hvala sodelujočim vinogradnikom, ki so donirali vino za pokušino in omogočili prijeten in koristen dogodek.
Dogodek je gotovo nakazal smer razvoja in preoblikovanja belokranjskega vinogradništva v bolj zdravo in okolju prijaznejšo pridelavo grozdja, udeleženci dogodka, ki se odločajo za prenovo ali za osnovanje novega vinograda pa so lahko dobili koristne, morda prve informacije o pridelavi grozdja iz odpornih sort vinske trte. Takšna usmeritev je še posebej zaželjena v zaledju Jelševnika pri Črnomlju, zaradi varstva habitata človeške ribice.
Niko Šuštarič, član Društva Proteu
Sorte ki jih vidite na fotografijah v lanskem letu niso bile tretirane s škropivi